Ob sušnem začetku poletja imamo manj komarjev

Voda in temperatura sta glavna dejavnika, ki vplivata na količino in raznolikost komarjev. Ti za svoj razvoj nujno potrebujejo vodo, saj vse vrste komarjev vanjo odlagajo jajčeca, je pojasnila Nataša Knap. "Za nekatere vrste so boljša močvirja, ribniki in mrtvice rek, za druge pa je dovolj že majhna količina vode, ki ostane v vazi na pokopališču ali v posodi po dežju," je dodala.

Temperatura pa je tista, ki pospeši razvoj komarjev. Pri višjih temperaturah se namreč že v nekaj dneh preobrazijo v odraslega komarja, medtem ko lahko pri nižjih temperaturah življenjski cikel traja tudi dlje. "Po izkušnjah v Sloveniji vidimo pozno pomladi več poplavnih, domorodnih vrst komarjev, poleti pa začne naraščati številčnosti invazivnega tigrastega komarja," je pojasnila Knap.

V okviru monitoringa komentarjev, ki so ga na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo začeli aprila, so že v maju zaznali veliko gostoto komarjev predvsem v Pomurski in Podravski regiji, virusov v njih pa niso zaznali.

Največ komarjev v Sloveniji zaznajo prav v teh dveh regijah, v Vipavski dolini in v nižinskem delu jugovzhodne Slovenije, saj je tam veliko površinskih voda, komarjem pa ustrezajo tudi temperature in količina padavin.

Posamezniki lahko številnost komarjev v neposredni bližini bivališč zmanjšajo z doslednim odstranjevanjem manjših virov vode, kot so posode za zalivanje, vaze, žlebovi pa naj bodo očiščeni. Sicer pa so glavna zaščita pred piki komarjev svetla oblačila, uporaba repelentov ter postavitev okenskih komarnikov, je spomnila Knap.